NAGIB Izložba 2# – serija performativnih gest: PROGRAM po DNEVIH *8. – 15.10.2021

posted in: Uncategorized | 0

NAGIB Izložba # 2serija performativnih gest

+ MFRU + Modul konS

 8. – 15. oktober 2021, Maribor

izložbeni prostori v mestu (in na spletnih platformah)

URNIK DOGODKOV:

➡️ Petek, 8.10. – sobota, 9.10. (18.00 – 18.00) – Modna hiša (Partizanska cesta 3)

Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup: Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene –

otvoritveni 24-urni performans

➡️ Petek 8.10. – petek 15.10. neznane lokacije po mestu Maribor

Toni Soprano Meneglejte: Outdoor Installation intervencije v javnem prostoru

➡️ Nedelja, 10. 10. (10:30 – 12:30) – Modna hiša (Partizanska cesta 3)

Anja Bornšek, Tina Valentan, Barbara Kanc: Pronicanja – uprizoritev 1 

➡️ Ponedeljek, 11. 10. (20:00 – 22:00) – Modna hiša (Partizanska cesta 3 in na spletu

Matej Modrinjak in Miha Joska: Kriptoevangelist #5 Dancing 4 ETH – gledališča sestavljanka in

plesni performans

➡️ Torek, 12.10. (19:00 – 21:00) Modna hiša (Partizanska cesta 3)

Dance co. (Rok Vevar, Maayan Danoch, Ivan Mijačević, Miha Sonda): Fermentacija 2011-2021uprizoritev 10. obletnice

➡️ Sreda, 13. 10. (19:00 – 21:00) Modna hiša (Koroška cesta 18)

Špela Trošt: Moja pojavnost nima več ostrih robov performativno predavanje

➡️ Četrtek, 14. 10. (15:00 – 17:00) – Galerija E2RD (Gosposka ul. 34)

Snježana Premuš: Čas v pogledu: Etude 2plesne geste

➡️ Petek, 15.10. (od 19:00 dalje) – GT22 in ulice mesta Maribor (zbirno mesto Glavni trg 22)

Tomaž Tomljanović, Simon Belak: Gledališka gesta za 5 glasbenikov in speče mesto- gledališka uprizoritev glasbenega prvenca / zaključni dogodek

____________________________________________________________________________________________________________

PROGRAM po DNEVIH in OPISI GEST: 

➡️ Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup

Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene 

otvoritveni 24-urni performans

petek, 8.10. ob 18.00 do sobote, 9.10. do 18h – Modna hiša (Partizanska cesta 3, Maribor)

Izhodišče performansa Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene je znano delo Josepha Beuysa I like America and America likes me. Kot ironično nakazuje naslov najinega dela, je v trenutnem političnem ozračju težko izreči, da imava radi svojo domovino, kaj šele, da ima domovina rada naju. Beuys je v svojem delu kritiziral kolonialno zgodovino ZDA, kontekst najinega dela pa spodbuja refleksijo o nedemokratičnem odnosu, ki ga s strani države doživljamo prebivalci Slovenije. Poglavitna razlika med obema projektoma je tudi v tem, da si je Beuys delil zaprt galerijski prostor s kojotom, midve pa sobivava v njem s kokošmi …

Kokoš, ptica, s katero se slovenski narod nerad poistoveti, je zaradi svojih konotacij nenavaden nacionalni simbol. Poleg dejstva, da spominja nanjo geografska oblika naše države, tudi njene osebnostne lastnosti, kot so udomačenost, domačnost in vaškost, spominjajo na nekatere karakteristike tukajšnjih prebivalcev. Predstavljena interakcija kurjega in človeškega sveta odpira prostor, v katerem raziskujeva nehierarhične načine sobivanja (čeprav kokoši v sobivanje postaviva oz. prisiliva). V času trajanja performansa se moramo drug drugemu prilagoditi in sobivati v nenaravnem okolju zaprtega galerijskega prostora.

Obe avtorici sva Slovenki z mednarodnimi koreninami: Lina delno Madžarka in Sudanka, Lucija pa Danka, a prav Slovenija je za naju od nekdaj pomenila dom. Trk različnih svetov je obenem tudi trk dveh ustvarjalk in njunih specifičnih identitet. Performans Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene je najina preizkušnja sobivanja in  raziskovanja ter preizpraševanja hierarhij in avtoritet, pa naj gre za Slovenijo ali galerijski prostor.

Delo je nastalo v okviru programa Akademski oreščki Fundacije Ulay in Fotobup, predstavljeno je bilo januarja letos na skupinski razstavi Leave Group? Avtorici sta v galeriji Fotopub s kokošmi neprestano živeli 72 ur, v tokratnem pop-up performansu, pa bosta z njimi preživeli 24 ur.

📖 Slovar v nastajanju:

SOBIVANJE*

pomeni živeti skupaj v danem prostoru, najsi je to dom, delovno mesto ali država. Prebivalci tega prostora si ga delijo in uživajo v vseh ugodnostih, ki mu pripadajo. Ker gre za skupen prostor, pomeni živeti v njem, biti odvisen od drugih, nad katerimi ne čutimo oblasti ali nuje po dominiranju, saj so avtonomna živa bitja z integriteto. Performans meri na simbolično asociacijo Slovenije, kot kokoši (oblika Slovenije in žival v performansu), a odnosi so obrnjeni in umetnici sta zdaj v avtoritarni vlogi, v kateri je bila prej država/Slovenija/kokoš, kokoš pa je v subverzivni vlogi, katero je prej poosebljal posameznik. Delo je eksperiment sobivanja in ustvarjanja harmonične skupnosti, kar se lahko bere kot utopična vizija odnosa, ki si ga umetnici želita imeti s Slovenijo.

Lina Akif (1995) je študentka magistrskega programa Dramska igra na AGRFT pod mentorstvom Borisa Ostana. Tam je tudi diplomirala pod mentorstvom Nataše Barbare Gračner in Sebastiana Horvata. Že med študijem je začela igrati v profesionalnih gledališčih, kot so MGL, PG Kranj, SLG Celje, APT in Mini teater. Trenutno se v okviru svoje magistrske naloge ukvarja s tujstvom v lastni domovini, nacionalno identiteto in rasizmom.

Lucija Ostan Vejrup (1999) je študentka dramske igre na AGRFT. Njeno trenutno področje ustvarjanja je igra, a njena zanimanja segajo širše v področja sodobne kulture in socialnih problematik. Maturirala je iz programa International Baccalaurete, pred tem pa je obiskovala dramsko gimnazijo v Ljubljani.

_________________________________________________________________________________________________________

➡️ Toni Soprano Meneglejte
Outdoor Installation
intervencije v javnem prostoru
petek 8.10. do petek 15.10. neznane lokacije po mestu Maribor

Prevzemanje obstoječih objektov, situacij, postavitev,… (found footage) – ki niso artefakti, vendar z minimalno intervencijo to postanejo. Najdem – podpišem in prilastim.

📖 Slovar v nastajanju:

* EXTENDED GALLERY

* SEEKING FOR ART

Toni Soprano Meneglejte je vizualna in intermedijska umetnica. Magistrirala je na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. Bila je del umetniškega tandema son:DA, ki je s svojimi razstavami gostoval v pomembnih galerijah tako doma kot v tujini. V zadnjih letih kot scenografka, videastka in fotografinja veliko sodeluje z režiserjem Ivico Buljanom, kolektivom Beton Ltd ter drugimi režiserkami in režiserji na področju gledališča in širše. Prav tako se je v zadnjem času podpisala pod več “uličnih” intervencij in samostojnih (zunanjih) razstav (SKD v sodelovanju z UGM, STENA na festivalu Mladi Levi…). Njen umetniški slog je edinstven in vsestranski, saj se v njem prepleta in razteza vse od performansa, zvočnih instalacij, razstav, fotografije, videa, scenografije …

_______________________________________________________________________________________________________

➡️ Anja Bornšek, Tina Valentan, Barbara Kanc

Pronicanja – uprizoritev 1 

nedelja, 10. 10. od 10:30 do 12:30 –Modna hiša (Partizanska cesta 3, Maribor)

Membrana. Prostor zaznava. Prisotnost. Snov/nost. Osmoza. Pronicanja skozi polprepustne membrane.

Raziskovalne elaboracije formata site-specific, se lotevamo z avtorskim pristopom, ki ga imenujemo “Pasenje”. S prelivanjem pozornosti od notranjosti telesa do zunanjosti prostora, raziskujemo čutna stanja bivanja, skozi katera se razslojujemo in sestavljamo v mnogoterih kompozicijah prehajajočih form in različnih občutkov. Iščemo vzajemnosti, snovne in oblikovne podobnosti, ter metamorfne stike telesno prostorskega in prostorsko telesnega.

PASENJE. Pasenje se poglablja v odnos med prostorom in telesom, ne le prostorsko, temveč tudi izkušenjsko in imaginacijsko. Telo postane del prostora in prostor postane del telesa. Izraščata se drug iz drugega. Pasenje je stopanje po vidnem, prisluškujoč v drobovje nevidnega. Je bivanje v teksturah, zvokih, vibracijah, oblikah, občutkih, ki pronicajo iz telesnih struktur, ter iz prostora v katerem se telo nahaja. Je pozoren, a ne-linearen percepcijski polet, kjer iz že znanih petih čutov, nastaja šesti – in to je gib.

TELO KOT PROSTOR. Telo, ki je očem vidno predvsem skozi svojo formo, se skozi dotik razkriva v popolnoma drugih dimenzijah. Je živ percepcijski dinamičen prostor, ki se skozi vse čute, kožo, organske strukture in živčni sistem napaja z zaznavami iz notranjega in zunanjega okolja. Le te se vanj pretapljajo in se ob dotiku dvigajo na površje. Tako kot fizični prostor, ima telo tudi svojo notranjo arhitekturno obliko, ki je prepojena z osebnimi vsebinami in organskimi procesi. Telo je prostor življenja, ki utripa v različnih teksturah, ritmih, oblikah, časovnostih in namenih.

PROSTOR KOT TELO. Prvi stik s prostorom je vedno neznanka. Vanj vstopamo počasi, opazujoč občutke, ki pronicajo skozi formo. Gre za medsebojno udomačevanje prvin telesnega in fizičnega prostora, tako da se lahko vzajemno ogledujeta drug v drugem. Kako utelešati teksturo prostora na mestu srečanja z njo in opazovati, kdaj se oblikuje v bolj konkretno podobo in kdaj ostane na ravni abstraktne snovnosti; kako postati vmesnik med prostorom, ki nas obdaja, in prostorom v lastnem telesu.

📖 Slovar v nastajanju:

*PASENJE

je postopno razpiranje več-čutne prisotnosti, ki je hkrati usmerjena navznoter in navzven. Je širjenje percepcijskega prostora ob stiku z zaznavo. Je fina meja med odzivom in reakcijo. Je čuječnost v med-prostoru, razteg trenutka v katerem se snovi vzajemno ogledujejo ena v drugi. Pomemben aspekt Pasenja je odpiranje vrat trenutku praznine. Praznina je pravzaprav poseben prostor pred-imenovanja, je zatočišče vsega, globoka razredčenost  pred vznikom. Biti v trenutku praznine pomeni ne iskati ničesar, ampak s potrpežljivostjo budno opazovati, kako se obronki nekega občutka jasnijo. Čutiti, česar ne vidiš, videti, kar čutiš.

Ravni: telo, prostor, telo – prostor, objekt – telo

Povezave: mehčanje, prezračevanje, micelij

*SNOV(NOST) 

Trije vidiki zaznavanja (mikro ˗ makro ˗ snovnost telesa, snovnost prostora, snovnost arhitekturnega prostora) v obe smeri. Natančen in senzibilen dotik, ali stik, v Pasenju posluša in skozi polprepustno membrano ustvarja in drži prostor snovi/nosti, ki se želi izraziti. Snov/nosti s katerimi delamo: celica, kosti, vezivno tkivo, tekočine, živčni sistem / trdne snovi – kamen in les, vezivno tkivo ˗ zemlja, živi organizem ˗ rastline, voda, zrak

*MEMBRANA/E:

Vmesni prostor. Prostor prehajanja, izmenjave snovi. Stik. Dotik. (Česa se dotikam jaz, kaj se dotika mene; na blizu skozi taktilne dražljaje ali na daleč skozi zaznavanje vibracij/energije.). Vzpostavljanje cirkulatornega sistema med notranjim in zunanjim.

Prostor prehajanja:

  • v telesu (celična membrana, koža)
  • v prostoru (bližnjem prostoru telesa, ki ga snovnost telesa ustvarja)
  • v širšem, arhitekturnem prostoru (membrane prostora, predmetov)

Prostor membrane je krožen, polkrožen. Dinamičen, ne pasiven. Prehod čez membrano je dogodek.

Ideja, koncept, izvedba: Anja Bornšek, Barbara Kanc, Tina Valentan

Produkcija: Fundacija Sonda, GT22

Partnerji: NAGIB Maribor, Platforma sodobnega plesa – Zavod MOJa KreacijA

S prijazno podporo Mestne občine Maribor. 

Anja Bornšek je plesalka, pedagoginja, ustvarjalka in mojstrica metode Body-Mind Centering. Diplomirala je iz sodobnega plesa na Salzburški plesni akademiji SEAD, opravila certificiran študij somatske metode Body-Mind Centering in končala magistrski študij pedagogike sodobnega plesa na frankfurtski univerzi HfMDK. Poučuje pretežno skozi spekter izkustvene anatomije in somatike, svoje delo pa razvija z metodologijo izkustveno-gibalnih raziskav ter improvizacije. Poučuje na Akademiji za ples v Zagrebu, na magistrskem programu “pedagogika sodobnega plesa” na HfMDK v Frankfurtu, v Tanzhaus NRW v Düsseldorfu itd. Zadnjih pet let tudi razvija in poučuje format za publiko Physical Introduction, s katerim raziskuje način bolj zavestne povezave med telesnostjo in percepcijo ter s tem intimnejše relacije med umetniškim delom in gledalcem. V letu 2021 je prejela nagrado Ksenije Hribar v kategoriji perspektivna koreografinja.

Tina Valentan je diplomirala na amsterdamski Akademiji za ples in gledališče (SNDO). Njena koreografska specialiteta so solistični avtorski projekti (Ko luna raste, Kalipso, Točka osi). Plesno-performersko so jo najbolj zaznamovala sodelovanja s Snježano Premuš, z Milanom Tomášikom in Matejo Bučar ter enoletno burleskanje s skupino Feminalz. Ključni del njene redne psihofizične prakse je vezan na metodo Body-Mind Centering, ki ji med drugim ponuja vhod v nepredvidljive, maksimalno pozorne in večdimenzionalne odrske prezence. Stik z vzgojno-izobraževalnimi pobudami že vrsto let ohranja pri JSKD-ju kot regijska selektorica, v zadnjih dveh letih pa v okviru projekta SKUM. Je prejemnica Nagrade Ksenije Hribar 2017 za plesalko/performerko.

Barbara Kanc, plesalka, plesna pedagoginja, performerka, koreografinja in kofetarica. Plesno se je izobraževala na Umetniški gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani, za tem pa diplomirala na Konzervatoriju za ples Trinity Laban v Londonu. Po končanem študiju je prejela nagrado Simone Michelle za izjemne dosežke v koreografiji v letih 2006/2007. Zadnja leta je na uprizoritvenem področju sodelovala s številnimi koreografinjami, koreografi in režiserji. Od leta 2004 deluje tudi na področju zgodovinskih plesov. Že dobro desetletje otroke in mladostnike poučuje ustvarjalni in sodobni ples ter z njimi ustvarja plesne predstave in miniature, ki jih predstavlja na plesnih revijah in plesnem tekmovanju Opus. V Lutkovnem gledališču Ljubljana trenutno vodi otroške plesne delavnice.

___________________________________________________________________________________________________________

➡️ Matej Modrinjak

Kriptoevangelist #5 Dancing 4 ETH – gledališča sestavljanka in plesni performans

Ponedeljek, 11. 10. od 20:00 do 22:00 – Modna hiša (Partizanska cesta 3) in na spletu

V okviru dogajanja Nagib Izložba 2# + MFRU + Modul konS bo gledališka sestavljanka Kriptoevangelist postala plesni performans. Dancing 4 ETH je plesna točka mariborskega plesalca Mihe Joske, ki je plesno izraznost že dlje časa razvijal stran od oči javnosti. Predstavljeno plesno gesto bo sokreiral Matej Modrinjak v sodelovanju z novomedijski ustvarjalci in tako povezal temo “Transhumanizem” letošnjega osemdnevnega Nagib+MFRU+KonS dogajanja v mestu. Transakcija oz. interakcija, ki bo vidna na denarnici plesalca, bo podaljšala plesni performans. Plesno predstavo bo mogoče spremljati v živo in preko spleta. Pripravite denarnice!

Dostop na spletu: https://telegra.ph/Kriptoevangelist-5-Dancing-4-ETH-09-27

Slovar  v nastajanju:

*KARMA DHARMA PREDANO SHIBARI KINBAKU RITUAL FORMA DIVYA AVATAR MASKA PERSONA TEMA : besede iz slovarja se uporablja kot korenski ključ (private key) za generiranje kripto denarnice.

Avtor: Matej Modrinjak

Izvajalca: Matej Modrinjak in Miha Joska

Produkcija: MO3S, Nagib izložba 2#, MFRU, GT22

Matej Modrinjak je umetnik in podjetnik.

Miha Joska se ukvarja z lesom in plesom.

___________________________________________________________________________________________________________

➡️ Dance co. (Rok Vevar, Maayan Danoch, Ivan Mijačević, Miha Sonda)

Fermentacija 2011-2021

uprizoritev 10. obletnice

torek, 12.10. (19:00 – 21:00) Modna hiša (Partizanska cesta 3)

Gre za uprizoritev ob 10. obletnici njihovega obstoja in predstavitev vseh še nevidenih in neslišanih materialov. 

______________________________________________________________________________________

➡️ Špela Trošt

Moja pojavnost nima več ostrih robov

performativno predavanje

sreda, 13. 10. od 19:00 do 21:00 –Modna hiša (Partizanska cesta 3, Maribor)

Z vzpostavitvijo žive fizične prisotnosti in neposrednih relacij med subjekti kot zavezujoče izvirnosti performativnih praks nujno hkrati konstituiramo tudi že njihovo neizbežno omejitev. Enkratnost in avtentičnost kreativnega procesa ali neponovljivost dogodka je neizogiben pogoj za njegov obstoj, a ga hkrati obsoja na stanje nemoči znotraj sodobne industrije kulturnih proizvodov, namenjenih nenehni množični reprodukciji. Zahteva po fizični prisotnosti postavlja performativne umetnosti s kvantitavnim omejevanjem soprisotnih subjektov v kontradiktoren položaj nasproti naraščajoči množični konzumaciji drugih medijev. Novi mediji so razširili in preoblikovali načine prisotnosti s kombiniranjem fizičnosti in simulakrov, z razgradnjo teles v prostoru, s simultanimi prisotnostmi, ločevanjem telesa in glasu, podvojitvami, fragmentarnostjo … Čedalje večja prisotnost virtualnih teles, glorioznih teles, teles brez organov, fraktalnih teles, fantomskih teles in fluidnih teles nas namreč svari pred prihodnostjo, zaznamovano z odsotnostjo snovnih teles.

📖 Slovar v nastajanju:

*PRISOTNOST

Ko prisotnost mislim kot performativno kategorijo,  je to zdajšnjost performativnega dogodka,  skupni realni čas performativne izkušnje v realnem prostoru, v katerem sta združena igralec/performer in gledalec/udeleženec dogodka. Prisotnost v performativnih umetnostih je živa resničnost telesa igralca/performerja in gledalca/udeleženca dogodka v realnem času in prostoru dogodkovnega teksta. Dogodkovni tekst sestavljajo okoliščine, ki se ustvarijo s performativnim dogodkom, kjer sta čas in prostor realna, toda drugačna od vsakdanjega. Prestop v prostor dogodka ustvari razliko med realnim časom vsakdanjika in izvendiskurzivno realnostjo performativnega dogodka. Ali če obrnemo: performativni dogodek je prostorsko-časovna entiteta, ki jo pogojuje sedanjost in določa prisotnost, neposredna navzočnost teles izvajalca in občinstva. Ker ga ni mogoče shraniti, saj je v svojem bistvu zapisan pozabi, je njegova glavna značilnost efemernost. Tako mišljena prisotnost ni statična kategorija, temveč izmuzljiva relacijskost dejansko aktivnih udeležencev dogodka.

 

Avtorica in izvajalka: Špela Trošt

Zvok: Tomaž Grom

Video: Špela Trošt, Tomaž Grom

Produkcija: Zavod Sploh

Preden se je Špela Trošt posvetila delu producentke, je kot igralka, dramaturginja in pomočnica režije soustvarila več kot 30 projektov.  In jih v različnih vlogah še naprej soustvarja. V svojem delu se neprestano pomika v obeh smereh, torej na relaciji telo – osmišljanje in na relaciji misel – utelešanje. Primer prve je doktorska disertacija, v kateri je utemeljila  različne artikulacije pojavnosti prisotnosti znotraj teorije in prakse, in primer druge je performans Ko bom velik, bom predstava, v kateri tematika koncepta prisotnosti (iz doktorske disertacije) postane osrednja tema performansa.

Zlasti jo vznemirjajo tiste prakse, kjer stopi v ospredje performativni aspekt. Tiste prakse, ki odpirajo tudi vprašanja realnega, virtualnega, telesnega, predstavljanja, dogodka, prečenja, odprte forme … Leta 2016 je doktorirala na Oddelku za filozofijo in teorijo vizualne kulture na Primorski univerzi z doktorsko disertacijo Genealogija pojma prisotnosti v uprizoritvenih umetnostih.

__________________________________________________________________________________________________________

➡️ Snježana Premuš

Čas v pogledu: Etude 2

plesne geste

četrtek, 14. 10. od 15:00 do 17:00 Galerija E2RD (Gosposka ul. 34, Maribor)

Raziskovalni projekt Fizične manifestacije avtorice Snježane Premuš se vrača z razvojem naslednjega segmenta projekta z naslovom Čas v pogledu: Etude 2. Predstava postavlja na vpogled delovanje skupine, ki črpa iz gibanja kot procesa, ki se začne globoko v telesu onkraj predvidenih telesnih kod in oblik. Soočeni smo s prepoznavnimi znaki in njihovimi nezaznavnimi vznikanji, ki jih izvajalec in gledalec vsak na svoji strani spremljata v prostorsko časovnem kontinuumu. “Vsak nov motiv se formira skozi proces, skozi čas in s tem tudi opazovanje postane proces.” Snježana Premuš

📖 Slovar v nastajanju:

*AKTER virtuoz gibanja skozi prostor in čas.

*SKUPINA  ni le seštevek ali skupek akterjev. Skozi različne principe iščemo, kako se razširimo s svojo prisotnostjo v skupino, da bi ta postala organizem/entiteta.

*OSAMOSVAJANJE je lahko način prisotnosti ali orodje delovanja v skupini. Omogoča, da se skupno skozi akterja prenaša v njemu specifično artikulacijo, utelešanje, bivanje, izražanje, oblikovanje itn. Osamosvajanje nikoli ne pomeni poti v  izolacijo, ampak je proces, skozi katerega opazujemo, kako povratno oplemeniti, spremeni, modelira SKUPNO, ko se akter vrne v skupino.

*GESTA je gib, ki ga lahko opazujemo skozi čas. Nima determiniranega ali enoznačnega pomena. Le čas lahko pokaže večplastnost ali večpomenskost takšne geste. To se dogaja s strani akterja in gledalca. Vsak ima svoje parametre, ki soustvarjajo pomen geste.

*MODULACIJA se pojavi kot princip delovanja, ko izluščimo motiv in mu omogočimo, da se razvija na različne načine: s ponavljanjem, vračanjem, melodičnostjo, aritmičnostjo, sinhroniziranjem, razpadanjem, dekonstrukcijo itd.

*MOTIV je gesta, ki jo prepoznamo kot zaključeno enoto. Lahko ima določeno časovno amplitudo trajanja, dokler se ne izčrpa ali transformira, lahko tudi omogoča gradnjo daljše sekvence ali teme, pa tudi vpliva na potek dramaturgije celotne predstave.

Umetniško vodstvo in koreografska struktura  / scorework: Snježana Premuš

Plesalci in soustvarjalci: Anja Bornšek, Ivan Mijačević, Tina Valentan

Glasba in izvajanje: Boštjan Perovšek

Svetlobno oblikovanje in izvajanje: Špela Škulj

Kostumografija: Barbara Kapelj

Video: Maša Nonković

Fotografija: Marcandrea

Produkcija: Zavod Federacija Ljubljana

Avtorski projekt je del programskega sklopa Creative Crossroads (cycle 1) v okviru programa Long life burning (EU program Ustvarjalna Evropa). 

Koprodukcija: Bunker Ljubljana

Projekt so podprli: Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Snježana Premuš je študirala na London Contemporary Dance School, kjer je leta 1998 magistrirala iz koreografije. Leta 2012 je zaključila študij Body mind centering in yoga (EAY), Moveus Berlin. V dvajsetletni plesni karieri je zaznamovala slovenski sodobni ples s številnimi avtorskimi predstavami, s katerimi je gostovala po festivalih in gledališčih tako doma kot v tujini. Leta 2009 je z Andrejo Podrzavnik in Gregorjem Kamnikarjem ustanovila zavod Federacija, kjer deluje kot umetnica, članica Kolektiva in od leta 2012 direktorica zavoda. V okviru večletnega raziskovalnega projekta Fizične manifestacije se ukvarja z vprašanjem telesnosti (telesne podobe) in s kolektivnim telesom. Zanima jo razvoj somatskih principov skozi telo in njihovih manifestacij ter načini soobstajanja in organiziranja. Razvija intrigantne predstave ter instalacije, ki preizprašujejo družbene prostore delovanja, izmenjave, sodelovanja, opazovanja. Za svoje delo v okviru Fizičnih manifestacij je prejela leta 2017 Nagrado Ksenije Hribar.

__________________________________________________________________________________________________________

➡️ Tomaž Tomljanović, Simon Belak

Gledališka gesta za 5 glasbenikov in speče mesto 

gledališka uprizoritev glasbenega prvenca / zaključni dogodek

petek, 15.10. ob 19.00 – GT22 in ulice mesta Maribor (zbirno mesto Glavni trg 22)

*** s seboj prinesite slušalke za (vaš) telefon ali glasbeno napravo

Kako uprizoriti glasbo? Pred kako se moramo najprej vprašati katero razsežnost glasbe. Vedno bo neki manko, a tudi presežek, ki podelil uprizoritvi njen lasten značaj. Torej kaj? Občutja ob poslušanju, milijoni asociacij, fragmenti pogovorov pozno v noč in kopneči spomini, ki niso več to, brž ko jih poskušaš ujeti v besede, bodo pa za vedno ostali kot drobni občutki topline. Kaj je tako neločljiv od kdo in kje. Na ulici. Na potovanju. V otroški sobi. Za mizo med prijatelji. Poslušati glasbo sam, v manjši družbi ali v množici, so tri povsem različna doživetja. V glasbi je “kdo” vedno popotnik, na potovanju po spominih, občutjih in domišljiji. Zgubljen nekje med notranjostjo in svetom zunaj njega. Ta razgaljena, intimna in ranljiva človeškost je tisti presežek, ki ga gledališče lahko prinese in s čimer lahko naredi glasbo za svojo. Ampak ne preveč, zatorej gesta. Napotilo, ki se zaveda svoje bežnosti in ki zmore iztrgati trenutek spečemu mestu, Tomažu in vsem nam.  

Gledališka gesta za 5 glasbenikov in speče mesto je dogodek, ki skozi glasbeno-performativne posege prepletene širom starega mestnega jedra Maribora skuša raziskovati in poustvarjati bistvo glasbe Tomaža Tomljanovića.

📖 Slovar v nastajanju:

*NALETETI (NA) — nepričakovano srečanje ali odkritje, ki vzbudi radost in presenečenje.

* MEDPROSTOR — doživetje potovanja. Prostor, ki nima prostorske dimenzije ali lokacije, v katerem se ne da ostati in ki ga ni mogoče najti, temveč se nanj lahko le naleti.

Ustvarjalca dogodka: Tomaž Tomljanović in Simon Belak

Avtor glasbene prvenca “What keeps your spirit high”: Tomaž Tomljanović / Many F. Esto

Režija: Simon Belak

Scenografija in vizualna podoba: Toni Soprano Meneglejte

Re-interpretacije glasbe in nastop v živo: 5 glasbenikov in mesto Maribor (kdo in kje ostaja presenečenje)

Produkcija: Nagib Izložba #2 

TOMAŽ TOMLJANOVIĆ je oblikovalec oblačil, kostumov in drugih produktov, pevec, tekstopisec ter glasbeni producent. Od leta 2005 naprej ustvarja pod umetniškim imenom Dualik. Pri ustvarjanju se povezuje z najrazličnejšimi umetniškimi praksami (uprizoritvene, glasbene in vizualne umetnosti, poezija …). Od leta 2012 je zasnoval ter konceptualno osmislil številne nove programe in prostore (1. festival ulične mode v Mariboru, FeshnTeko – konceptualno trgovino in odprti atelje najrazličnejših oblikovalcev in vizualnih umetnikov ter soustanovil Salon uporabnih umetnosti …). Z interdisciplinarnim projektom Ideja o antidepresivni obleki  je gostoval na prestižnem evropskem festivalu Ruhrtriennale. Spomladi 2017 je zaključil šolanje na Point Blank Music School London in razširil svoje profesionalno delovanje tudi na področje glasbe oz. glasbene produkcije. Kot glasbenik je sodeloval v gledališkem projektu La musica II (igralca in avtorja Petra Govc in Joseph Nzobandora), kot soustvarjalec pa v interdisciplinarnem mednarodnem projektu Shifting Baselines.V letu 2019 je kot oblikovalec sodeloval v projektu Akupara s priseljenci in begunci ter pri vzpostavitvi etične blagovne znamke.

SIMON BELAK je filozof, heker in gledališki režiser, ki se ukvarja z gledališkimi formami in blockchainom. Zanj je gledališče filozofija, ki mu omogoča, da razmišlja onkraj jezika. Njegov filozofski in gledališki projekt Nova čutnost je poskus, da se ponovno pridobi izkušnje in vitalnost gledališča tako na področju estetike kot kritičnega mišljenja. Je eden od ustanoviteljev kolektiva G-FART, ki je leta 2013 živel v gledališču Glej. Doslej je kot režiser ustvarjal predvsem znotraj Gledališča Glej, sicer pa je bil tudi urednik časopisa Tribuna, kot kritik in ustvarjalec je deloval tudi znotraj Radia Študent, poleg tega pa je zaključil študij filozofije na Univerzi v Ljubljani. Trenutno deluje kot raziskovalec blockchain strukture.

__________________________________________________________________________________________________________

Kolofon:

Produkcija: Društvo Nagib (zanj Petra Hazabent)

Programsko vodenje za Nagib Izložba #2 Petra Hazabent in za MFRU Aleksandra Saška Gruden v so-ustvarjanju z Miho Horvatom za Platformo konS

Svetovanje in teksti: Andreja Kopač

Odnosi z javnostmi in teksti: Sabina Potočki

Vizualna podoba in video za Nagib Izložbo #2: Toni Soprano Meneglejte

Fotografije: Ramaida Osim

Tehnično vodstvo: Rob Canning

Produkcijsko sodelovanje: MKC – Festival MFRU, Platforma konS

Partnerji: Galerija E2RD, GT22, Narodni dom Maribor, Vetrinjski dvor, Rajzefiber, Kulturni Inkubator, Modna hiša

Finančna podpora: Mestna občina Maribor, Ministrstvo za kulturo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.