Zaključek in zahvala 3. sezone “Nagib na oder”: razkrivamo kuratorski koncept, umetniško delo in kritiške zapise

posted in: Uncategorized | 0

Ob zaključku 3. sezone sodobnih uprizoritvenih umetnosti “Nagib na oder” …

 

Zasnova in vizija sezone, ki ji sledimo že od samega začetka, je v Maribor pripeljati tako domače kot tuje vrhunske umetniške predstave s področja sodobnih uprizoritvenih umetnosti ter na tak način kvalitetno zapolniti in spodbujati tovrstno programsko praznino. 

V zadnjih dveh sezonah se je Nagibov program v svojih prizadevanjih premaknil naprej, z odra, ter svoj program razširil še na področje spodbujanja kritike in teorije, pri čemer je lansko sezono nastajal Nagib na radio, letošnjo sezono pa v sodelovanju z Zavodom Bunker in 2. gimnazijo Maribor tudi Kritiška šola Drugajanja in Nagiba. Program, ki je bil namenjen predvsem mladim, je bil organiziran kot abonma, v katerem so se prepletale predstave Drugajanja, Nagiba ter drugih izbranih predstav v Ljubljani, med drugim tudi obisk 8. bienala sodobnih plesnih umetnosti Gibanica v Ljubljani. Kritiški šoli sta mentorsko sledili kritičarki in publicistki Alja Lobnik ter Kaja Kraner, v povezavi s posameznimi predstavami pa smo gostili tudi zunanje strokovnjake in ustvarjalce. Tako so nastali teksti, ki smo jih zbrali in ob skorajšnjem koncu sezone tudi objavili na naši spletni strani. (Klikni tukaj.)

Da se “Nagib na oder” nenehno premika, potrjujeta tudi 3. sezona in njen kuratorski koncept drugače osmišljenih “institucionalnih in infrastrukturnih pogojev”, s katerim smo gledališki prostor iskali mimo odra ter tako poskušali najti načine, kako klasični gledališki prostor našega podmestja, tj. Narodnega doma Maribor, uporabiti na čimbolj različne možne načine. Na podlagi letošnjega kuratorskega koncepta je nastala tudi vizualna podoba oz. umetniško delo “Building as a performance” / Gledališki prostor kot performans vizualne umetnice Metke Golec a.k.a. Toni Soprano.

 

V duhu raziskovanja gledališkega prostora smo sezono začeli najprej z “otvoritvenim jam-om”, s projektom Obetavno!, avtorjev AbramoviciGrom in Hrvatin, pri čemer je bil prostor malega odra navdih za uprizarjanje in komuniciranje glasbenika, performerja ter intermedijskega umetnika oz. režiserja. Hkrati smo ponovili najbolj obiskano predstavo 2. sezone, tj. “neustrašni” gledališki eksperiment Generacije dijakinj in dijakov Prve gimnazije Maribor (Ajda Godec, Kim Godec, Žiga Hren, Luka Kuhta in Eneja Urnaut) v režiji Tina Grabnarja. Zgodila ste se tudi radijski dogodek v Glas podzemlja ter okrogla miza na temo avtorskih pravic v času Festivala mladi Maribor, MKC. Z naslednjo predstavo Ich kann nicht anders, je sledila selitev v malo plesno dvorano v pritličju, kjer smo kolektivu Beton Ltd., ki ga sestavljajo Katarina Stegnar, Primož Bezjak ter Branko Jordan, postavili nekakšen malce kaotičen “bunker”, iz katerega je Katarina, v kontrapunktu med popolno intimo in odzveni globalnih dogodkov, na ulico dobesedno skočila. Snježana Premuš in Rok Vevar sta s projektom Poíesis sebstva, ki je strukturiran v serijo situacij, ki aktivirajo gledalce, popeljala po kletnih in dvoriščnih prostorih Narodnega doma Maribor ter jih izpostavila nepozabljivim izkustvenim možnostim pretvorb telesa v jezik in jezika v telo. V mesecu maju smo v idealni družbi dveh drznih in vznemirljivih uveljavljenih slovenskih plesalk, Leje Jurišič in Teje Reba, posedali okoli zlate postelje plesnega performansa Ideal, s katere sta zasliševali življenja bolj ali manj znanih moških figur, ob vsem tem pa nas zabavali ob razkrivanju prikritih ali odkritih povezav med žensko seksualnostjo in patriotizmom.

 

Dragi sledilci sodobnih uprizoritvenih umetnosti, dovolite, da se vam zahvalimo, da ste z nami in da tako ne le pomagate uresničevati naše zastavljene vizije, ampak tudi osmišljujete njihove perspektive za naprej!

 

 

 

Leave a Reply