KDAJ: 25.–28. 11. 2019 od 17:00 naprej
KJE: Center za kreativnost Maribor

»We do not know [yet] what hospitality is.«
Jacques Derrida, HOSTIPITALITY

V besedilu, ki nosi naslov Hostipitality (Derrida, Jacques (2000) »HOSTIPITALITY«, Angelaki, 5:3, 3–18.), Jacques Derrida razgrne zgodovinske, etične, politične in ekonomske razsežnosti, ki jih implicira pojem gostoljubja in pokaže na njegove notranje, strukturne kontradikcije – pojmu gostoljubja vselej grozi parazitskost pojma sovražnosti, zakon gostoljubja pa temelji na pogojih, ki jih postavlja gostitelj, gospodar (doma, mesta, države, nacije itd.). Derrida zato temu (univerzalnemu) gostoljubju (ki je pogojeno) postavi prag, na način izjave, »da ne vemo, kaj gostoljubje je«, da bi zasnul idejo gostoljubja, ki bi opustilo (vnaprejšnje) sodbe in nadzor v smislu tega, komu bo izkazano gostoljubje in komu ne (naj bodo to prišleki, tujci, migranti, begunci, itd). A brezpogojno gostoljubje zahteva opustitev oblastniških in lastniških odnosov, to pa pomeni, da se možnost gostoljubja izmuzne, saj ni več vrat, ki bi jih odprli gostom. Gostoljubje tako postane samo prag.

Rečeno drugače, če »ne vemo, kaj gostoljubje je«, kot pravi Derrida, potem to neznanje ni nujno pomanjkanje ali slabost, pač pa izkušnja, ki kliče po dejanju in nameri onkraj reči, objekta, ter priložnost za mišljenje gostoljubja, ki presega kozmopolitsko gostoljubje, strogo pogojeno z državno oblastjo in zakonodajo.

Derridajeva ambivalentna raba francoske besede »hôte«, ki pomeni zdaj »gostitelj« spet drugič »gost« je konceptualno izhodišče za nastanek tekstilnih izdelkov oz. torb pod nazivom Hôte in so del etične blagovne znamke v nastajanju. Hôte torbe tako niso preprosto končni cilj ali končni produkt dela večjega projekta Akupara, v okviru katerega so različni ustvarjalci izdelovali oz. oblikovali različne izdelke s priseljenci in begunci. Sam cilj projekta je namera, da se vzpostavi skupen prostor med »gostitelji« in »gosti«, stičišče izkušenj, praks in veščin tako »gostiteljev« kot »gostov« ter obenem razvije etična in »zero-waste« blagovna znamka, s katero bodo begunci in migranti lahko izrazili svojo ustvarjalnost ter na ta način vstopili tudi na sam trg dela.

Instalacija “Krajine ali pejsaži občutenega” / “Emotional Landscapes” je ob enem del večjega projekta Akupara: inkubator rokodelstva, zadružništva in kulturne produkcije s priseljenci in begunci, ki ga vodi Društvo Terra Vera iz Kostanjevice na Krki, v sodelovanju s partnerji Društvo NAGIB, CAAP in Prostor vmes.

_____

Avtor instalacije: Tomaž Tomljanović
Zasnova tekstilnih izdelkov Hôte: Tomaž Tomljanović / Dualik in Nina Holc Ni-nikoli isto
Teoretska zasnova in tekst: dr. Jovita Pristovšek
Foto in vizualije: Toni Soprano Meneglejte
Produkcija instalacije: Tomaž Tomljanović, Društvo NAGIB
Partnerji projekta Akupara: Društvo Terra Vera, Društvo NAGIB, CAAP in Prostor vmes
Podpora: Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor