“Lahko bi rekli, da prostor nikoli ni le odsotnost materije, temveč je korak pred njo. Kot tak je začetni princip tega kar nastaja.”Snježana Premuš in Anja Bornšek si tokratni projekt zamišljata okoli raziskovanja in razpiranja konceptov “prostora” in “srečanja”. Druži ju skupen somatsko-koreografski fokus in srečanje dojemata kot možnost ustvarjalne izmenjave med obema podobnima, a vendar specifičnima umetniškima jezikoma.Projekt “Dotikanja”, ki ga ustvarjata skozi celo leto je v osnovi raziskovalen in nekonvencionalnen uprizoritveni projekt, ki nagovarja gledalca celostno preko telesnih kot tudi kognitivnih kanalov. Zato uprizoritev Dotik Tkivo Tkanina, ki bo doživela mariborsko premierno predstavitev 3. oktobra 2022 v Minoritski cerkvi bogatijo Odprti formati, ki jih umetnici izvajata z različnimi ciljnimi skupinami. Avtorici sta dobro poznani in referenčni akterki na področju sodobnega plesa doma in čez mejo. S svojo formalno izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami tako v sodobnem plesu, kot v somatiki, pa predstavljata tudi pomembno podstat za razvoj plesne somatike in s tem razvoj plesne estetike, ki je bila do nedavnega v Sloveniji skorajda neprisotna.V plesnem projektu se avtorici poglobita v samo naravo komunikacije, ki jo razumeta kot “akcijo-dialog” in “situacijo-srečanje”. Prepoznata, da se primaren odnos gradi skozi dotik. Vendar razumeta dotik v najširšem smislu, zato gradita in širita dialoge v različne sfere “dotikanja”: otipljivo, oprijemljivo, korporealno, taktilno, zaznano/občuteno, materialno/efemeralno, prisotno/odsotno, intimno/skupno.

“Dotik izzove ločenost med mano in tabo in daje možnost ustvarjanja tretjega prostora.”

Srečanje so-ustvarja in potrebuje zunanji prostor, a se vendarle dotika in spreminja tudi notranje prostore. Je neke vrste gibanje, stanje globoke vzajemne čutno-miselno-gibalne koncentracije, odzivajoče na vse prisotne ali neprisotne elemente.

Avtorici širita dojemanje gibanja skozi telesne kinesfere v nove sfere, skupaj z drugimi mediji, ki jih sooblikujejo priznane in večkrat nagrajene soustvarjalke. Sodelujeta s fotografinjo in svetlobno-scensko oblikovalko Špelo Škulj, ki vpelje poetičen minimalizem, in glasbenico Ido Hiršenfelder, ki se ukvarja s kreiranjem psiho-geografskih zvočnih krajin, ki gibalni material širi v intriganten zvočno atmosferski ambient.

“V njeno gosto plesno trenutnost je vselej naseljen čas, s katerim nam postanejo plasti njenih telesnih izkušenj blizu, tako blizu, da se začnemo z njenim plesom ali tudi z zelo destiliranimi odrskimi akcijami pogajati o prihodnosti posameznega trenutka. Na teh mestih nas zna Anja Bornšek presenetiti.”
Anja Bornšek – utemeljitev ob prejemu Nagrade Ksenije Hribar za perspektivno koreografinjo 2021

“Lahko bi celo rekli, da je njena koreografija najbolj drzna in presežna prav takrat, kadar v nenavadnih telesnih konglomeratih, deviacijah, rekombinacijah, fluktuacijah in rekoordinacijah razkrije anatomijo človekove problematičnosti samo na sebi. Navkljub ali prav zaradi velike kompleksnosti tako zastavljene vsebine je njena koreografija arheološka, prvinska, iskrena, inovativna in tudi čutna.”
Snježana Premuš – utemeljitev ob prejemu Nagrade Ksenije Hribar za dosežke na področju koreografije 2017