Ko nekoga pokopljemo, imamo včasih privid, da pred nami oživi. Truplo vstane in se nasmehne: ne skrbi, vedno bom s teboj. Na veke vekov.
Poslovile_i se bomo od utrujenega telesa inštitucije, ki se je v ideji rodilo 7. julija 2011 in je s sklepom umrlo 23. avgusta 2012. Naše dete je imelo komaj malo več kot dobro leto. Nikoli ga nismo v miru pokopale_i. Morda nas ravno zato straši in blodi naokrog, iz pisarne v pisarno, roma iz predala v predal. Nima miru in ne more znova vstati. Zatorej si zasluži dostojen pokop.
Vstani iz lastnega pepela in se rodi znova kot prečudoviti plešoči feniks!
*O mrtvih le dobro
Performer: Nataša Živković
Mourning voice: Tea Vidmar
Supporters: Urška Brodar, Tina Dobnik, Olja Grubić, Barbara Kukovec, Katarina Stegnar, Luka Martin Škof
Curators: Urška Brodar, Katarina Stegnar
Producer: Tina Dobnik
Tehnical support: Demijan Pintarič, Igor Remeta, Manca Vukelič