KDAJ: sobota, 19. 9. 2026, 18:30
KJE: zbirališče pri Studenški brvi na Strmi ulici (stran Lenta)
TOK je zvočni sprehod ob reki Dravi, ki nagovarja rečno biosfero v času izčrpavanja vodnih virov. Fenomena elektrarne in reke kot arhitekta mestnih struktur bosta zvočni objekt prvega dela raziskave projekta, ki se ukvarja z geopolitičnimi pritiski izkoriščanja naravnih virov in vprašanjem skupnosti v povezavi z elektrarnami.
Obiskovalce in obiskovalke prosimo, da prinesejo s seboj slušalke in telefon.
Zvočni sprehod je del razvojnega programa, ki ga bosta v okviru rezidenčnega ustvarjanja v Mariboru med 14. in 20. septembrom razvijala Jan Krmelj in Robertina Šebjanič. Raziskujeta hidroelektrarno Fala kot vozlišče med fiziko, ekologijo in človeškimi zgodbami. Izhaja iz prostora Hidroelektrarna Fala na reki Dravi, ki je od izgradnje dalje definirala razvoj naselja; materialna korist pridobivanja elektrike se je na skoraj metafizičen način prevedla v generiranje potenciala skupnosti. Ob elektrarni je bil zgrajen kino; ker je bila večina zaposlenih v naselju tudi delavcev na elektrarni, je skupnost povsem dobesedo povezovala elektrika.
Projekt vzpostavlja več_človeški (več_vrstni) ekosistem zaznave, kjer so zvok, svetloba in gibanje nosilci odnosov med človeškimi in ne-človeškimi akterji (flora-favna, voda, sedimenti, infrastruktura). V sklopu projekta vstopamo v prostor, kjer reka Drava ne teče le skozi pokrajino, temveč skozi telesa, in s tem vzpostavlja hibridno infrastrukturo, ki jo nosijo tako turbine in prevodniki elektrike, kot človeška telesa, prav tako v osnovi gnana s specifičnim pretokom elektrike. Hidroelektrarna Fala postane resonančna komora, kjer se srečujejo tokovi vode, elektrike in nevidnih vibracij živih bitij. Objekti narave in človeški objekti dihajo s prostorom: nihajo, krožijo, prevajajo sile, ki jih ne moremo neposredno zaznati. Rotacija/ premiki/ planeta, upor vode, napetost med stabilnostjo in tokom. Hidroelektranra Fala in njena okolica kot prostor so_vplivanja – kjer človeško ni več središče, temveč ena izmed frekvenc v širšem, več-človeškem orkestru sveta.
Hkrati s tranzicijo so prostori skupnosti razpadli: kino je postal najprej kegljišče, v zadnjem desetletju pa privatni gostinski objekt. Večina prebivalcev okolice ni več zaposlena na elektrarni; kraj pošilja presežek energije v druge regije, medtem ko je okolica izpraznjena zgodovine in služi bivanju ljudi, ki kraj skupaj z električnim tokom dan za dnem zapuščajo.
Rezidenca bo predstavljena v obliki zvočnega sprehoda.
_____
Avtorja: Jan Krmelj in Robertina Šebjanič
Produkcija: Maska Ljubljana in NAGIB Maribor
Partnerji: MKC Maribor / Hostel Pekarna, Vetrinjski dvor / Narodni dom Maribor
Grafično oblikovanje: Niko Lapkovski
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor
